Imate občutek, da vaše delovanje zavira telesni ali duševni pritisk?
Predviden čas branja 4 minute
Ko smo pod telesnim in duševnim pritiskom, nadledvična žleza izloča adrenalin in kortizol, ki velja za stresni hormon. V telesu je naravno prisoten, največ ga je ponavadi zjutraj, najmanj pa zvečer, kar je logično, saj previsoke ravni kortizola otežujejo spanje. Čeprav je naraven, nam kot številni drugi hormoni in snovi v prevelikih količinah in na dolgi rok škoduje. Na telesni ravni se povečana raven kortizola kaže kot povišan krvni tlak, nepravilno delovanje srca, pogosto nihanje razpoloženja, depresija, težave z menstrualnih ciklom pri ženskah oziroma povišan testosteron pri moških.
Stres, naj si bo duševni, telesni, čustveni ali duhovni lahko tudi zmanjša sposobnost pomnjenja in povzroči okvaro celic.
Stres opredeljujemo različno, opisujemo ga kot telesne in duševne odzive na nekaj, kar nas ogroža. Te ogrožajoče dejavnike imenujemo stresorji; lahko so zunanji ali notranji. Primer zunanjega bi bil, ko vidimo, da proti nam hodi nasilnež, primer notranjega pa so lahko prevelika pričakovanja do sebe. Na stres se odzivamo z bojem ali begom.
V nasprotju s starimi divjimi časi, ko je bilo včasih ogroženo naše telesno življenje, je zdaj dosti pogosteje ogroženo naše duševno življenje.
Zasebno ali poklicno življenje sta prevečkrat neuravnotežena, pa tudi družba od nas in sami od sebe pogosto pričakujemo nemogoče. Nenehno nam vsiljujejo misel, da nismo dovolj dobri, nekatere oglaševalske agencije nam poskušajo podtakniti nov revolucionarni izdelek za reševanje težav.
Zaradi različnih oglaševalskih akcij in tudi splošnega družbenega pritiska, da moramo biti popolni v vseh življenjskih vlogah, se nenehno sprašujete, ali ste dovolj dobe starš, ali ste dovolj privlačni in mladostni, ali dovolj telovadite, ali izpolnjujete pričakovanja svoje mame, svojega šefa ali svojega moža, ali ste dovolj pametni, pridni, vitki in uspešni, ali zaslužite dovolj…
Zdi se nam, da se moramo nenehno nekomu dokazovati.
Kot da smo nenehno na življenjskem izpitu, na katerem moramo blesteti kot starši, partnerji, prijatelji, zaposleni, povrhu pa moramo še biti videti imenitno ter biti uspešni in družbeno dejavni. Kot da moramo nenehno dokazovati, da smo dovolj dobri, medtem ko nas z vseh strani zasipajo z negativnimi ocenami. Dajejo nam jih posamezniki, ki so zaljubljeni v obsojanje ali so sami negotovi in nas morajo poniževati, da bi sebe povzdignili. Daje nam jih družba, da nam tako laže proda različne izdelke, ki nas bodo izboljšali.
Današnje življenje ustvarja stres tako zlahka, kot politiki ustvarjajo ceneni populizem.
Če se nenehno sprašujete, ali ste dovolj vitki ali bogati ali karkoli tretjega, se v resnici sprašujete, ali ste dovolj dobri. To ustvarja dodatno količino stresa, ki lahko prav tako škoduje telesu. Prava težava ni v kortizolu, ki je naravno prisoten v našem organizmu. Prava težava je, če smo ves čas v stresu in imamo stalno povišan kortizol. Pod velikim pritiskom smo tudi zato, ker ne sprejemamo tistega, česar ne moremo in nam niti ni treba spremeniti.
Če se nenehno razburjamo zaradi nešteto življenjskih in družbenih dejstev, ki jih ne moremo spremeniti, bosta duševnost in telo v stresu. Rešitev je v tem, da v sebi in okoli sebe spremenimo tisto, kar lahko spremenimo, da bomo mirne duše sprejeli, da nekaterih stvari ne moremo in nam jih ni treba spreminjati. V sebi in okoli sebe. V stresu ste, če vas nenehno skrbi za prihodnost, če se kronično jezite, če nenehno nekomu zamerite, če vse svoje dni posvečate iskanju krivca za različne težave, namesto da bi razmislili, kako lahko postanete del rešitve.
Preberite več NAVDIH – NAVDUŠENJE JE SKRIVNOST VITALNOSTI in DUŠEVNA STABILNOST