Vsi imamo težave, eni večje, drugi manjše
Predviden čas branja 4 minute
Spoznali ste sami sebe, naučili ste se sprejemati svoje občutke, se spodbujati, reševati težave ali z njimi kolikor mogoče znosno živeti. Vseeno pa se še vedno ne počutite zares dobro, čeprav za to ne najdete opaznega zunanjega razloga. Bo že bolje! Nikakor ni tolažba, ki bi obetala uspeh, če boste ob tem pasivni. Samo čas nikakor ne zaceli vseh ran. Celo ljudje, ki so trdnega značaja, doživijo obdobja duševnega razburjenja. Če bi želeli biti povsem brez težav, neobremenjeni in brez skrbi, bi se morali odpovedati temu svetu. Če ste se zanemarili in niste pravočasno raziskali svojih duševnih obremenitev, se vam lahko porodijo določeni strahovi.
Če slabo duševno počutje ni jasna posledica tragičnega dogodka, bolezni ali poklicnih težav, se mnogi prestrašijo, da niso več normalni ali da so celo duševno zboleli.
Te negotovosti jih še dodatno obremenjujejo in poslabša njihovo sicer že omajano duševno ravnovesje. Ker se bojijo, da jih okolica ne bo razumela, svojo duševno stisko skrivajo. Potlačijo jih vase, svojo dušo zlorabijo za smetišče najrazličnejših odpadnih snovi in s predelavo teh škodljivih procesov preobremenijo še poslednje duševne rezerve. Ob tako očitni obremenitvi se vse v njihovi notranjosti začne upirati. Nikar se torej ne prestrašite, če opazite, da ste v zadnjem času postali bolj pozabljivi.
Duševna razburjenost zaradi neobdelanih vsebin in preobilici nakopičenih bremen postajata čedalje bolj očitni.
Eno od zunanjih znamenj je lahko tudi pozabljivost. Možgani so preobremenjeni in da v našem omrežju ne bi prišlo do požara, varovalka prekine nekaj povezav v tokokrogu. Možgani zbirajo med vsebinami in izključijo tiste, ki se jim zdijo manj pomembne. Pozabljivost je potemtakem navadno le merilnik vaše duševne in duhovne obremenitve.
Slabo duševno počutje in duhovna neuravnovešenost torej pogosto nista nič drugega kot logični posledici draženja zaradi dolgotrajne obrabe moči in opuščene duševne higiene, graditi lastno osebnost s priznavanjem samega sebe, poskrbeti za drobne radosti in uspehe, privoščiti si nekoliko zabave, se sprostiti, poslati možgane na pašo.
Čim bolj je vaša duševnost večplastna, čim bolj globoko je vaše doživljanje, tem bolj raznoliko bo vaše notranje življenje.
Čim bolj so duševni procesi dinamični, čim manj banalni in površinski ste, tem izraziteje boste doživljali dogajanje v svoji okolici. Kdor pa več zaznava ter več opazi in doživlja, je tudi bolj obremenjen in potrebuje izdatnejšo duševno higieno. Duševno globok človek z razgibano, večplastno osebnostjo se občasnim težavam preprosto ne more izogniti pa čeprav sicer živi precej uravnoteženo in zadovoljno. Če boste znali prepoznati in sprejeti povezave, če boste verjeli vase ter boste zavestno iskali vire energije, si boste najverjetneje prav kmalu opomogli.
Včasih vam zgolj s pridobljeno zavestjo o lastni vrednosti ne bo uspelo premostiti vedenjskih primanjkljajev, ki vam otežujejo vsakdanjik.
Kljub spodbudni presoji samih sebe in pridobljeni samozavesti vas bodo v nekaterih okoliščinah morda še vedno obremenjevali stari strahovi, nepredelani konflikti in frustracije. Če ne boste ničesar ukrenili, boste s seboj nosili duševno tvorbo, ki bo počasi zastrupljala vašo zavest o lastni vrednosti ali pa se bo, v želji osvoboditi obremenjeno dušo, razrasla v samovšečnost. Odzvali se boste z negotovostjo, depresivno zlovoljnostjo ali samopomilovanjem, ali pa se boste samozadovoljno postavili v središče in za slabo duševno počutje obdolžili najbližje in okolje. Vpliv duševne tvorbe je v vsakem primeru negativen in škodljiv za vas same in za vaše odnose z okolico.