Ko se pojavi slabo počutje….kaj jesti? Preverite namige!
Načela zdrave prehrane poudarjajo in priporočajo uživanje petih dnevnih obrokov, uživanje velike količine svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih izdelkov, zmerno uživanje mesa in mlečnih izdelkov, omejeno uživanje škodljivih maščob, sladkorja, alkohola in soli. Če pa se pojavi slabo počutje, se večkrat vprašamo kaj jesti, da se bomo boljše počutili.
V bolezenskem stanju se v telesu marsikaj spremeni, še posebej če govorimo o diagnozi povezani s črevesjem ali želodcem. Zato je potrebno prehranjevanju tudi ko se počutimo odlično, še vedno nameniti dovolj pozornosti, seveda dolgoročno. Hrana naj bo pripravljena iz kvalitetnih živil, da bo tudi v manjši količini hrane zadostna vsebnost mikrohranil.
NUJNI UKREPI, če imate občutek da se ne počutite dobro
Omejite izpostavljenost znanim in potencialnim karcinogenom (obsevanju, sintetičnim hormonom, umetnim barvilom in aditivom, aromatskim ogljikovodikom, cigaretnem dimu, ipd.)
Izogibajte se prehranskim dejavnikom, ki slabijo imunski sistem, spodbujajo mutacije celic in povečajo nastajanje prostih radikalov. Industrijsko predelana hrana ter sladkorji, prehranski aditivi, plesniva hrana, preveč rastlinskih olj še posebej rafiniranih, prekajena hrana bogata z nitriti in nitrati, margarine in živila, ki so bila izpostavljena pesticidom.
Povečajte vnos ANTIOKSIDANTOV
Antioksidanti spadajo v veliko skupino prehranskih in kemičnih snovi, katere nevtralizirajo proste radikale. Oksidacija je povsem normalen del življenja. Enako velja za proste radikale. Še več, oksidacija nam pravzaprav omogoča izkoriščanje energije iz hrane in telo proste radikale izkorišča za razstrupljanje, ter obrambo pred napadalnimi mikroorganizmi. Težave pa se pojavijo ob dolgotrajnem izpostavljanju oksidacijskim dejavnikom. To privede do prekomerne količine oksidacijskega stresa in posledično upada obrambnih zmožnosti telesa.
Slabo počutje: Kaj jesti?
Poglavitna hranila: vitamini A, D, C, E, selen, karoteni, koencim Q10, ALA (alfa-lipoična kislina), glutation (sirotka, šparglji, avokado) in druga fitohranila v hrani, začimbah in zeliščih.
Vitamin A telo porablja za pretvorbo holesterola v stresne hormone.
Stres v splošnem, v primeru bolezni pa poudarjeno, izčrpa zaloge vitamina A. Konsenza, ki bi predstavljal zadostno količino vitamina A za vse, ni. Tudi predozirati se s tem vitaminom, se je, vsaj skozi hrano, praktično nemogoče. Žlička ribjega olja dnevno lahko prispeva vredne količine vitamina A, nujno potrebni maščobni kislini EPA in DHA iz skupine omega 3, ter vitamin D. Ti kronično primanjkujejo v prehrani. Njihovi primanjkljaji pa so pogosto vzrok kroničnih in degenerativnih bolezni.
Preberite tudi INGVER, REŠITEV ZA HLADNE DNI
Vitamin D
To je steroidni hormon, ki vpliva na skoraj vsako celico našega telesa, je eden najmočnejših bojevnikov proti boleznim, kar jih lahko ponudi narava. Receptorji, odzivni na ukaze vitamina D, se nahajajo povsod v telesu, tako v kosteh, kot v možganih.
Vitamni C nevtralizira proste radikale, pospešuje nastajanje kolagena.
Vitamin C ni toksičen in je vitamin, katerega naše telo ni sposobno proizvajati samo, je pomembno, da bi si ga privoščili čim več. Najbogatejši naravni viri vitamina C predstavlja jagodičje, črni ribez, guava, neolupljen kivi, rdeča in zelena paprika, pomaranča in grenivka. Ohrovt, brstični ohrovt in ostale kapusnice (brokoli, zelje, cvetača), zelišča (timijan, peteršilj)…
Slabo počutje: Kaj jesti?
Vitamin E preprečuje oksidacijo občutljivih, večkrat nenasičenih maščobnih kislin in v maščobi topnih vitaminov (A, D, E in K).
Dovolj vitamina E tudi spodbudi imunski sistem. Vitamin E je povezan z zdravljenjem ene vrste bolezenskih stanj in to so nepravilnosti v delovanju srca in ožilja. Vitamin E deluje najbolje v povezavi s selenom. Selen je mineral izjemne pomembnosti za naše telo, a je na žalost prav tako mineral, ki ga v naši zemlji danes kronično primanjkuje.
Viri selena so: brazilski oreščki (že dva lahko zadostita minimalne dnevne potrebe), ribe (tuna, sardine, divji losos, skuša), ostrige, kozice, školjke, pivski kvas, eko meso (telečja jetra, divjačina, jagnjetina, perutnina), jajca, gobe, polnovredna žita (oves, rjavi riž, otrobi), čebula, sončnična semena in leča.
V dneh, ko se ne počutite dobro vas lahko reši tudi probiotični jogurt, ki ureja vašo prebavo. Torej, pazite ko se pojavi slabo počutje, je pomembno kaj vnesete v telo.
S.V. univ.dipl.inž.živil.tehnol.
Preberite tudi MED, GLAVNI ADUT HLADNIH DNI