Kakšen pomen ima v medsebojnih odnosih skladnost?
Predviden čas branja: 4 minute
Pogosto nas privlačijo ljudje, ki so nam všeč v nekem zelo pomembnem pogledu in načinu. Ta skladnost je lahko v osebnostih, v zunanjem videzu, socialnem ozadju ali okolju ali pa v mišljenju, čutenju in vedenju. Ko srečamo takšno osebo, v njej prepoznamo svojo lastno romantično podobo. Če tudi ljubljena oseba v nas prepozna svojo romantično podobo in se oba s tema podobama identificirata, potem govorimo o vzajemni podobnosti, ki jo doživimo kot zaljubljenost. Zato tudi partnerja, ki se zaljubita, začneta doživljati svojo ljubezen in odnos, kakor da sta se poznala že vse življenje.
Ker igra oseba, v katero se zaljubimo, zelo pomembno psihološko vlogo v našem življenju, je njeno odkritje izredno močno doživetje.
Ko so ljudje zaljubljeni in dobijo na to ljubezen tudi odziv, to v njih povzroči občutje polnosti in sreče. Prepričani so, da gre za popolno ljubezen, ki bo vedno trajala. Nikoli več se ne bodo počutili osamljeni, zapuščeni ali žalostni. Ljubezen osvetli še tako temno stran njihovega življenja in jim daje občutje smiselnosti. Globok medosebni odnos, ki predstavlja intimnost dveh, ki se odločata za skupno življenje, in je obarvan z dinamiko v njunem medsebojnem sprejemanju in razumevanju, končno razrešitev nerazčiščene teme iz mladosti.
Ko najdemo takšno osebo in se v nas utrne iskrica romantične ljubezni, postanemo polni življenja in dobre volje.
Tudi, če je ta izbira nevarna, kar se predvsem pokaže, ko se ta romantična navezanost razvije in sprevrže v fizično, čustveno in mentalno zlorabo, je v temelju to še vedno prava izbira, saj gre tudi tokrat za novo upanje ozdravitev stare travme in ne samo ponovitev le-te. V primerih, ko gre za zlorabo, mora partner, ki zlorablja, v vsej svoji globini in širini sprejeti odgovornost za svoje ravnanje, se z njim soočiti, ga takoj in nepreklicno za zmeraj prekiniti in povsem spremeniti.
Ko sta partnerja zaljubljena, njuna podzavest usmerja in določa obojestransko izbiro. Čustveno prepletanje najpomembnejših tem njunega psihičnega stanja in njunih doživetij iz preteklosti postane tudi osnovna tema njunega zakona. Zaljubljenost namreč še ne predstavlja odnosa v vsej polnosti. Intimni odnos se lahko šele razvije, in sicer na osnovi odločitve obeh partnerjev, da bosta v medsebojnih zavestnih prizadevanjih odnos ozavestila ter skušala odkriti, kaj je zares tisto, kar ju je privedlo skupaj. v čem si zares pripadata.
Tudi ko se po letih njunega zakona potem ko sta drug drugega že ranila.
Razočarala, ko čutita, da njunih problemov ne bo nikoli konca, je še vedno njun temeljni problem ravno tisti, zaradi katerega sta prišla skupaj kot romantičen par. Še vedno je prisoten temelj njunega medsebojnega zbližanja, namreč nerazčiščeni konflikti iz mladosti, v katere sta se ponovno ujela, si jih ponovno spodbudila in s tem celotno situacijo naredila še bolj kompleksno in bolečo.
Zaljubiti se in ohraniti romantično navezanost izredno pozitivno vpliva na človeka. Zaljubljeni ljudje se čutijo bliže svojemu idealnemu jazu in se počutijo bolje. Zaljubljenost ni samo pozitivna izkušnja o samemu sebi, ampak je pomembno spoznanje samega sebe. Osebna rast omogoča dopolnitev emocionalnega življenja. Vendar zaljubljenost lahko samo sproži rast, razmišljanje o ljubezni in odločitev za razvoj, nikoli ni sama sebi namen.