Katere vrste medu poznamo in kako deluje med kot zdravilo?
Med je eno najstarejših živil. Podobe v skalnatih votlinah pričajo, da so zbirali med že v kameni dobi. Prvo upodobitev zbiralca medu, staro približno 15.000 let, so odkrili nedaleč od Valencije v Španiji.
Med kot zdravilo
Med deluje kot hipertonično, to pomeni, da celicam bakterij odteguje vodo, tako da zakrnijo in odmrejo. Encim glukooksidaza pospešuje nastajanje vodikovega peroksida, ki razkužuje in glukonske kisline, antibiotika, ki deluje predvsem v ustih, žrela in dihalnih poti. Antibiotične lastnosti medu preprečujejo prehladne bolezni in vnetja dihalnih poti.
Pri zdravljenju naj bi med uporabljali skupaj z živili, ki vsebujejo veliko antibiotičnih sulfidov (čebula, česen) in vitamina C (citrusi, peteršilj, paprika, paradižnik). Stari preizkušeni sredstvi ob vnetih mandljih, kašlju in prehladih sta sirup iz medu in čebule lipov čaj, sladkan z medom. Strokovnjaki za prehrano so prepričani, da bi se lahko izognili mnogim zdravstvenim tegobam, ki jih prinaša blagostanje, če bi za sladkanje jedi namesto industrijsko pridelanega sladkorja uporabljali naravni med.
Najpomembnejše naravne aktivne snovi
Med je izdelek narave s sestavljenim profilom učinkovin, ki jih do danes še niso moli povsem razvozlati. V medu so naslednje biološko aktivne snovi: skoraj 80 odstotkov medu sestavljajo sladkorji, pretežno grozdni in sadni sladkor, pa tudi trsni sladkor in maltoza, od 15vdo 20 odstotkov pa je ode. Preostalo so organske spojine, minerali in nekateri vitamini.
Količina mineralov in vitaminov v medu pa za zdravljenje in varovanje pred boleznimi ni pomembna. Pomembna pa je količina sadnega sladkorja, ki v telesu spodbuja nastajanje antibiotičnih snovi. Omembe veden je propolis, v panju ga čebele uporabljajo za mašenje razpok, v človeškem telesu pa deluje kot blag antibiotik.
Med kot pomirjevalo
Že od nekdaj so med uporabljali kot pomirjevalo. Tudi še danes dobivajo otroci mleko z medom, da bi lažje zaspali. Dva vzroka sta za njegov pomirjevalni učinek: med vsebuje acetilholin, ki ima pomembno vlogo pri prenašanju signalov med možganskimi celicami. Blaga sestava medu sproža prek čutnih celic pomirjajoče reflekse v živčnem sistemu.
Med kot obliž na rane
Za oskrbovanje ran med ni pomemben le zaradi svojih razkuževalnih in antibiotičnih lastnosti, temveč tudi zaradi svojih mehaničnih učinkov. Je sicer lepljiv, njegova lastnost, da veže vodo, pa preprečuje, da bi se obloga prilepila na rano.
Med nadomešča sladkor
Kot sladilo je med v primerjavi z industrijskim sladkorjem mnogo bolj kakovosten. Sestava medu je že zaradi visoke vsebnosti sadnega sladkorja mnogo bolj uravnovešena kot na primer sestava sladkorja iz sladkorne pene. Razen tega vsebuje številne naravne aktivne snovi, ki pospešujejo prebavljive sladkorje.
Najpomembnejše vrste medu
- Evkaliptusov med, rjav, trpkega okusa, tekoč. Pomaga pri prehladih in boleznih dihalnih poti.
- Deteljni med, bel in belo rumen, zelo hitro kristalizira.
- Sivkin med, belorumen z okusom po sivki. Pomaga pri nespečnosti.
- Lipov med, jantarjeve barve, včasih zelenkasto rumen. Prijetnega vonja in okusa, hitro se strdi in kristalizira. Pomaga pri prehladni bolezni.
- Repični med, bel ima le šibek okus. Med vsemi vrstami medu je najbolj pust.
- Rožmarinov med, svetlo rumen, s krepkim okusom vendar ne po rožmarinu.
- Žajbljev med, svetlo rjav prijetnega okusa. Primeren predvsem za zdravljenje vnetij v ustih in žrelu. Še zlasti učinkovito deluje kamilični čaj, posladkan z žajbljevim medom. Pri zdravljenju vnetij v ustih in žrelu naj bi ga kar je mogoče obdržali v ustih, preden ga pogoltnemo.
- Gozdni med, čebele pridobivajo ta med iz soka, ki ga izločijo uši na listnatih drevesih. Vsebuje mnogo rudnin, je prijetno grenkega okusa in le počasi kristalizira.
Z rednim uživanjem nam daje med življenje in lepoto, uravnoteženost in moč. Prežene lakoto, žejo in vetrove.
Uživanje medu pomaga tako, da čisti mehur in kri ter pospešuje prebavo.
Pripravila: S.V.univ.dipl.inž.živil.tehnol.