Kako na vas vplivajo pomanjkljivi in popačeni odnosi?
Predviden čas branja 4 minute
Dokler ne dosežete zavestne navzočnosti, so vsi vaši odnosi, predvsem pa tisti najtesnejši, močno pomanjkljivi in popačeni, kar se prej ali slej pokaže tudi navzven. Nekaj časa se namreč morda zdijo popolni takrat, ko ste zaljubljeni toda takšno navidezno popolnost kmalu zanesljivo skazijo prepiri, nasprotja, nezadovoljstvo ter čustveno ali pa celo telesno nasilje, ki postanejo iz dneva v dan pogostejši. Večinoma ljubezenskih razmerij se lahko kaj hitro spremeni v sovražno razmerje.
Takšna ljubezen se namreč lahko hipoma sprevrže v nasilnost, sovražnost ali popolno odsotnost naklonjenosti. In to velja za nekaj povsem običajnega.
Če v svojem odnosu doživljate tako ljubezen kot tudi njeno nasprotje, napadalnost, čustveno nasilje, tedaj navezanost ega in zasvojeno oklepanje partnerja zamenjujete z ljubeznijo. Nemogoče je, da bi partnerja ljubili, že naslednji hip pa bi ga zasuli z očitki in zamerljivkami. Resnična ljubezen nima nasprotja. Če ima vaša ljubezen nasprotje, pomeni, da ni ljubezen, temveč močna egova potreba po popolnejšem občutju jaza, potreba, ki jo ta oseba zadovolji le občasno.
To je egov nadomestek za odrešitev, in za kratek čas imamo res občutek, kot da smo odrešeni.
Toda vedno nastopi tudi trenutek, ko partnerjevo vedenje ne izpolnjuje več vaših potreb ali ne izpolnjuje več potreb vašega ega. Tedaj pridejo na površje občutki strahu, bolečine in pomanjkanja, ki so neločljiv del egove zavesti in so bili dotlej skriti pod tako imenovano ljubezensko zvezo. Tako kot pri vsaki drugi odvisnosti ste tudi v tem primeru v devetih nebesih, seveda dokler imate na voljo drogo, vendar prej ali slej napoči trenutek, ko ta droga nima na vas več učinka. In ko boleča občutja potem znova priplavajo na površje, jih občutite še močneje kot prej, in kar je še hujše zdaj v partnerju vidite vzrok na vsa ta občutja.
Obrnete jih torej navzven in svojega bližnjega napadete z divjo silovitostjo, ki je del vaše bolečine. Vaš napad lahko prebudi tudi partnerjevo bolečino, tako da ta morda udari nazaj. Takrat ego še vedno nezavedno upa, da bo njegov napad ali poskus manipulacije dovolj velika kazen za partnerja in bo ta spremenil svoje vedenje, potem bo ego lahko znova poskusil uporabiti manipulacijo kot kritje za svojo bolečino.
Prav vsaka oblika zasvojenosti izvira iz nezavednega upiranja temu, da bi se soočili s svojo bolečino.
Z bolečino se začne in konča vsaka zasvojenost. Ne glede na to, s katero substanco ste zasvojeni z alkoholom, hrano, zdravili, mamili ali človekom, vedno uporabljate nekaj oziroma nekoga za to, da prikrijete svojo bolečino. Zato je v številnih intimnih razmerjih, potem ko mine začetna vznesenost, toliko bolečine in žalosti. Vendar sama razmerja niso vzrok teh žalostnih in bolečih občutkov. Ti občutki so namreč že v vas, razmerja pa jih le pritegnejo na površje. To velja za vsako obliko zasvojenosti. Vselej nastopi, ko mamilo nima več vpliva na nas, in tedaj občutimo bolečino močneje kot kdaj koli prej.
To je eden od razlogov, zakaj večina ljudi vselej skuša ubežati sedanjemu trenutku, in v prihodnosti išče takšno ali drugačno odrešitev. Prvo, s čimer bi se lahko srečali, če bi usmerili pozornost v zdaj, bi bila njihova lastna bolečina, in pravega jih je najbolj strah. Če bi le vedeli, kako lahko v sedanjem trenutku priti do moči zavestne navzočnosti, ki v hipu razblini preteklost in njeno bolečino, ter do resničnosti, ki razblini slepilo. Ko bi le vedeli, kako zelo blizu so svoji lastni resničnosti. Tudi tisti, ki se izogibajo vzpostavljanju odnosov samo zato, ker se bojijo bolečine, se prav tako vedejo nespametno. Bolečina bo namreč še vedno tu.