Lestvica čustev je tesno povezana z razvojem osebnosti
Čustva, ki jih občutimo, pričajo o naravi odnosov, ki jih imamo z drugimi in sami s sabo. Ni vedno lahko prepoznati, identificirati, spontano izražati svojih čustev, vendar nam to omogoča, da se od tega distanciramo in z drugimi delimo to, kar smo, naše meje, naša navdušenja ali naša občutenja. Čustva ali emocije so prenašalci našega čustvenega življenja in sodelujejo pri prenašanju naši družinskih modelov in naše tradicije.
Razvoj naše osebnosti se hrani s čustvi, odvisen pa je tudi od svobode, ki si jo vzamemo, da bi jih doživeli.
Če ne znamo prepoznati, kar občutimo, če si ne dovolimo tega izraziti, omejujemo svojo avtonomijo in svojo sposobnost, da vplivamo na svet. Čustva obvestijo zavest o čustveni sposobnosti naših misli in dejanj. Omogočajo, da razumemo in interpretiramo, kar se nam dogaja v notranjosti in zunaj nas samih. Našim odnosom dajejo barvitost. Lahko so tudi začetek postavljanja mostov v odnosih z drugimi.
Telo občuti vsako čustvo v obliki fizičnih in čustvenih občutkov, ki ustrezajo notranjim energetskim gibanjem.
Ti pojavi, ki jih zaznamo deloma podzavestno, spremljajo in sodelujejo v jeziku čustev. Pogosto jih zaznamo, ne da bi jih razbrali. Govoriti ta jezik pa nujno pomeni tudi učenje in čustveno doživljanje. Mirnost in pomirjenje izražata stanje ugodja ali prepuščanje napetosti. Naenkrat lahko občutimo več čustev, zapuščenost, nerazumevanje in grenkobo, ali pa hvaležnost in upanje.
Najpogostejša pa so nasprotja pogum in bojazljivost, samostojnost in odvisnost.
Zgodi se tudi, da služi eno čustvo za prikrivanje drugega ali cele vrste drugih, jeza lahko prikriva zavist, ki pa sama lahko skriva občutek zapuščenosti ali neznosne odvisnosti. Čustvo se hrani s čustvenimi doživljanjem, da se lahko krepi in traja. Ljubezenske vezi, navezanost zakonskega para, vezi v družini, kulturi ali družbi se izgrajujejo postopoma. Prav tako se čustva zapuščenosti, ljubosumja, sovraštva ali zavisti s časoma ukoreninijo.
Čustev nimamo navade pojasnjevati: to, kar čutimo je zares resnično, telesno doživeto. Neizražena čustva vedno najdejo pot, da spregovorijo na drug način, saj so energija, katere gibanje je življenju potrebno. To brez dvoma izražajo številne moralne ali fizične bolečine. Kritiko, ki jo izreče član iz našega okolja , lahko doživimo kot diskvalifikacijo ali pa kot podporo. Čustveno stanje, v kakršnem smo, pogojuje tudi naš čustveni odgovor, potrta oseba lahko doživi vsako srečanje kot napad. Čustveno in materialno preobilje lahko rodi dolgočasje, pretirano odrekanje pa omrtvičenje čustev.