Bodite HVALEŽNI in življenje bo lepše!
Estimated reading time: 4 minute
Kadar se soočimo z neprijetnimi čustvi in se pritožujemo, se pogosto na lastno pobudo ali zaradi prisile zatečemo k hvaležnosti. Kamorkoli se ozrete, se vedno najde kdo, ki vam pravi, da bodite hvaležni za streho nad glavo, hrano na mizi in celo za težke izkušnje, ki so vas doletele. Hvaležnost je danes tako kot sreča moralna odgovornost. Vse okoli nas nam prigovarja, da bo brez tega naše življenje brezno žalosti in samote. Vsak trenutek bi morali biti hvaležni in to nas izžema.
Pritisk, da morajo biti hvaležni, občutijo še zlasti ljudje, ki so v stiski.
Če vas obhajajo občutki tesnobe, je to zgolj zato, ker se ne osredotočate dovolj na dobro. Hvaležnost bi nam morala kazati, kaj v življenju cenimo, se tako spremeni v orožje sramotenja, s katerim v najtežjih trenutkih udrihamo po sebi in drug po drugem. Uporabimo ga, da drugemu zapremo usta. Hvaležnost je splošna naravnanost k temu, da cenimo ljudi in svet okoli nas. Usmerja nas pri odločitvah in razumevanju našega življenja.
Hvaležnost naj bi bila značajska poteza, ki jo lahko vse življenje negujemo in spodbujamo.
To je tudi prepričanje, ki ga lahko spodkopljejo ali okrepijo dogodki v našem življenju, kot tudi to, kako jih dojamemo. Hvaležnost žal ne oblaži duševnih težav. Kadar se nekdo spoprijema z duševno boleznijo ali hudimi psihičnimi motnjami, utegne biti celo škodljivo predlagati hvaležnost kot primerno obliko pomoči. Redne vaje hvaležnosti nekoliko izboljšujejo naše duševno, čustveno in družbeno zadovoljstvo.
Ena os takšnih vaj je na primer pisanje dnevnika, ki izboljšuje čustveno zadovoljstvo. Tega tudi ni težko razumeti; hvaležnost preusmerja pozornost k temu, kar je v našem življenju dobro, in to nam daje občutek nadzora. Če se osredotočamo zgolj na to, česa nimamo in nad čim nimamo nadzora, se bomo zagotovo počutili slabše. Najtežje je najti ravnovesje in si priznati oboje.
KAKO UPORABITI HVALEŽNOST V SVOJ PRID
Vsak dan se nam ponudi nešteto priložnosti, da izrazimo hvaležnost. Vendar ne pozabite; ne morete jo občutiti, če si prej ne priznate resničnih čustev in jih ne predelate. Preden se odločite za krepitev hvaležnosti, se prepričajte, da ste v pravem čustvenem stanju, da vam bo hvaležnost v resnici koristila. Če se boste k njej zatekli prehitro, se vam bo najbrž zdela prisiljena in nekoristna.
Najpomembneje pri gojenju hvaležnosti pa je, da počnete to redno in ne le takrat, ko ste na preizkušnji.
Bolj ko si boste zmožni priznati svoja čustva, se spopasti s težavami in realno oceniti njihov pomen, večja bo možnost, da boste razvili trajno obliko hvaležnosti. Vselej pomislite, da so problemi relativni. Vedno se bo našel kdo, ki je v večjih škripcih kot vi, in vedno bo kdo, ki mu je laže, a zato ne bo nič manj bolelo. Poskrbimo lahko, da si bomo hkrati priznali čustva in čutili hvaležnost.
Resničnost nam pravi: Težko mi je in vem, da bi bilo lahko bolje. Hvaležnost pristavlja. Hvaležen sem za to, kar imam. Vem, da je drugim huje. Lahko bi bilo tudi meni; Hvaležnost je lahko zelo učinkovito orodje, če ga uporabi pravi človek v pravem trenutku, nikakor pa ni primerna za vse ljudi v vseh okoliščinah.
Preberite tudi HOROSKOP: KATERO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE JE ZA VAS NAJBOLJ TEŽAVNO? in ZAUPAJTE SEBI IN ŽIVLJENJU