Si želite biti boljši, bolj prijazni in bolj spoštovani?
Predviden čas branja 4 minute
Če bi same besede zadostovale, da človeka naredijo dobrega, tedaj bi, po pravici zaslužile obilno in silno plačilo in bi si jih bilo treba nabaviti. Tako pa se zdi, da besede sicer lahko vzpodbujajo in bodrijo kakšne plemenite ljudi in da lahko značaj, ki mu je neka žlahtnost in ljubezen do lepega že prirojena, še čvrsteje priklenejo k vrlini, da pa nimajo moči, da bi mogle množico usmerjati k idealom lepote in dobrote. Ljudje so že po naravi taki, da se ne uklonijo občutku sramu, ampak samo strahu.
Slabih dejanj se vzdržijo ne zato, ker so grda, ampak le zaradi kazni.
Ljudje živijo pod vplivom strasti in iščejo le čutnih užitkov in vsega, kar te užitke prinaša, ter bežijo pred bolečinami, ki so tem užitkom nasprotne. O tem, kaj je plemenito in v resnici užitek, pa nimajo niti pojma, ker tega še nikoli niso okusili. Katera beseda bi mogla preoblikovati takšne ljudi? Ker je že od nekdaj zakoreninjeno v značaju, tega ni mogoče ali vsaj ni lahko spremeniti z golo besedo. Zadovoljiti se moramo, če lahko vsaj tam, kjer so danes vse možnosti za razvoj nravstvenosti, zagotovimo delež vrline.
Troje različnih nadziranj je, kako postane človek dober po naravi, po privajenosti ali po učenju.
Darovi narave povsem razumljivo niso odvisni od nas, ampak so po nekem božjem vplivu, dani ljudem, ki jim je sreča zares naklonjena. Tudi poučna beseda ne zaleže pri vseh ljudeh, ampak je treba dušo slušatelja vnaprej tako pripraviti, da občuti veselje in sovraštvo iz pravilnih nagibov, tako kot pripravimo zemljo, ki naj bi hranila vsajeno seme. Človek, ki živi pod vplivom strasti, ne bo poslušal pametnega svarila, in tudi če bi ga poslušal, ga ne bi razumel.
Na splošno velja, da se strast ne ukloni pametni besedi, ampak samo sili. Torej mora biti že vnaprej dana takšna osnova značaja, ki je sorodna vrlini; značaj, ki ljubi lepo in zavrača grdo. Toda težko je že od mladega ubrati pravo pot k vrlini, če človek ni zrastel pod pravimi zakoni. Zakaj umerjeno in zdržno življenje marsikomu ne prija, še mladim ljudem ne.
Zato je treba vzgojo in dolžnosti utrditi z zakoni; kar bo komaj prešlo v navado, to mu ne bo več zoprno.
Vendar ni dovolj, da so ljudje deležni pravilne vzgoje in skrbi samo toliko časa, dokler so mladi , ampak morajo to, kar so se v mladosti naučili, izvajati tudi pozneje, ko odrastejo, zato pa so spet potrebni zakoni, skratka, naša skrb se mora raztezati čez vse življenje. Večina ljudi se rajši ukloni nuji kot pametni besedi, rajši kaznim kot lepim vzorom. Zato morajo zakonodajavci po mnenju enih pozivati ljudi k vrlini in jih spodbujati, da bi ravnali iz plemenitih nagibov.
Tisti, ki so že po privajenosti usmerjeni k dobremu, bodo tem pozivom prisluhnili, neubogljivim in neukrotljivim pa je treba naložiti kazni in prisilno delo.
Dober človek, čigar življenje je usmerjeno k plemenitosti, se bo pametni besedi uklonil, slabega, ki hlepi po uživanju, pa naj bolečina obrzda tako kot vprežno žival. Človek, ki naj bi postal dober, mora biti lepo vzgojen in navajen in pozneje se mora ukvarjati s poštenimi opravili, tako da ne bo niti nehote niti hote storil kaj nizkotnega; to pa se bo zgodilo le, če bo živel pod vodstvom neke razumnosti in učinkovitem redu.
Preberite tudi KATERIM ASTRO ZNAMENJEM BI SE MORALI IZOGNITI? in ENOSTAVNI NASVETI ZA ZDRAVJE IN VITALNOST