Pravkar ste prejeli zavrnitev, kaj storiti?
Predviden čas branja: 4 minute
Pravkar se vam je pripetilo najslabše od najslabšega, nekdo vas je zavrnil. Dobili ste elektronsko pošto ali faks. Morda je bilo napisano črno na belem, morda pa so vam, kar je še bolj uničujoče namignili med telefonskim pogovorom. Skupaj z zavestjo o zavrnitvi se je začela počasi plaziti v vas agonija. Morda je bila to služba, ki ste si jo posebej želeli, tečaj, ki ste si ga želeli narediti ali ljubimec, v katerega ste bili globoko zaljubljeni. Ali pa je mogoče dolgoletni prijatelj obrnil hrbet vajinemu prijateljstvu in vas zavrgel.
Izvrženi ste med staro šaro, odloženi, odsluženi, nasedli, ven iz igre.
Popolna zguba ste, dokončni poraženec. Zavrnitev sproža mnoge globine brezupa. Počutite se, kot da je to najbolj grozen trenutek v vašem življenju. Verjetno tudi je, toda presenetljivo je tudi trenutek največje možnosti. Konec določenih sanj ali strasti ima v sebi čudovito moč in energijo. To je težko uvideti, saj nam naš sistem prepričanj pravi, da je zavrnitev boleča. V resnici pa vsebuje situacija, ki se odpira, nešteto novih možnosti.
Zakaj vidimo v njej bolečino in ne moči?
Ker jo doživljamo kot izgubo nadzora. Če verjamemo, da je pomembno obvladovati svoje življenje, nam bo zavrnitev povzročila resne bolečine. Nasprotno pa, če imamo takšno držo, da se prepustimo življenju, se nam zdi zavrnitev kot odpiranje novih vrat v vznemirljivosti našega življenjskega potovanja. Izbira je naša, seveda pa to ni tako preprosto. Zavrnitev vsebuje vse sence naših prejšnjih zavrnitev. Če se hočemo torej premakniti naprej v to novo stanje, moramo razumeti kako so to prejšnje zavrnitve obarvale naša sedanja prepričanja in vplivale nanje.
Zavrnitev temelji na odločitvi.
Če verjamemo, da je pomembno dovoliti sebi in drugim, da se odločajo, smo prisiljeni verjeti v možnost zavrnitve. V primeru zavrnitve izbirata obe strani. Za tistega, ki zavrača, se zdi, da nadzoruje situacijo, toda veliko je odločitev, ki jih je napravil zavrnjeni. Prva je, da položi svojo ljubezen in energijo v roke drugega. Če tega drugega nismo izbrali in če si nismo dovolili, da bi bili ranljivi, potem nas ne morejo zavrniti. Druga pomembnejša odločitev je, kako gledamo na to.
Nekateri osebnostni tipi, ki kozarec raje vidijo napol poln kot na pol prazen, so tu v prednosti. Toda to je sposobnost, ki jo je moč razviti, tudi če ni prirojena lastnost. Tretja odločitev je, ali želimo gledati na zavrnitev kot na nekaj sramotnega in ponižujočega. Zato je potrebna vaja , toda navsezadnje sami izbiramo, ali se bomo pri zavrnitvi počutili ponižane ali ne.
KAKO JO OBČUTIMO?
Telesni občutki so lahko grozni, toda duševna bolečina je po navadi še hujša. Včasih nas preplavijo valovi razočaranja in besa. Če zavrnitve nismo pričakovali, je pretres morda zelo velik. Počutimo se, kot da se je naš svet raztreščil in je vse okrog nas dobilo neprijeten, žalosten odtenek. Ko je bolečina še zelo ostra, se nam utegne zazdeti, da nas vse zavrača zdi se, da celo avtobusi in vlaki odhajajo brez nas.
Če je kje vrsta bomo postreženi zadnji. Seveda ni čisto tako, pač pa čutimo travmo zavrnitve kot vesoljno, vseobsegajoče čustvo. Morda veliko jokamo, ali pa sploh ne moremo jokati. Če smo bili že velikokrat zavrnjeni, bomo zavrnitev občutili kot dobro znano bolečino, in to je najslabše od vsega.